Zanimivosti
Kaj je periferna arterijska bolezen (PAB)?
22.06.2015
V krvi “nosi” preveč maščob skoraj polovica odraslih prebivalcev razvitega sveta, tudi Slovencev. Tako kakor za visok krvni tlak in sladkor tudi za zvišane vrednosti maščob v krvi velja, da se zdravstvene težave, ki bi človeka pripeljale k zdravniku, pogosto pokažejo prepozno. Zato so nujne preventivne meritve!
Na stenah arterij se kopiči holesterol in s tem zavira pretok s kisikom obogatene krvi. Tako se razvije Periferna arterijska bolezen PAB, ki je posledica zožitve arterij v spodnjih okončinah telesa.
Kaj je periferna arterijska bolezen (PAB)?
Periferna arterijska bolezen je posledica zožitve žile odvodnice (arterije) v spodnjih okončinah telesa.
Posledično je ovirana oskrba s kisikom in hranilnimi snovmi, ki privede do stiskajoče bolečine v mečih ali
stegnih. Ta se pojavi med hojo in med počitkom preneha. Bolniki v začetni fazi ne čutijo nobenih težav,
dokler žila ni zožena okoli 70%. Ko bolezen napreduje utstavi pretok krvi, kar lahko privede do srčnega
infarkta ali možganske kapi.
Kaj nam pove opravljena preiskava?
Z meritvijo gleženjskega indeksa lahko poleg napredovalih oblik odkrijemo tudi predklinične oblike ateroskleroze in s tem odkrijemo osebe, ki so ogrožene, a same tega še ne vedo.
Gleženjski indeks je tudi neodvisni napovedni dejavnik srčno-žilne ogroženosti. Lahko rečemo, da vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %. Dokazano je, da bolniki s periferno arterijsko boleznijo pogosteje umirajo zaradi srčnega infarkta in/ali možganske kapi kot zaradi gangrene okončine.
Komu priporočamo preventivni pregled?
- osebam nad 40 let
- osebam s preveliko telesno težo, holesterolom, povišanim krvnim tlakom
- sladkornim in ledvičnim bolnikom
- osebam, ki imajo v družini bolezni srca in ožilja
- osebam, ki imajo občutek mraza ali bolečine v nogah
- dolgoletnim kadilcem (tudi tistim, ki so prenehali s kajenjem)
- osebam, ki imajo slab spanec, glavobole, hitro utrujenost, zadihanost
Na stenah arterij se kopiči holesterol in s tem zavira pretok s kisikom obogatene krvi. Tako se razvije Periferna arterijska bolezen PAB, ki je posledica zožitve arterij v spodnjih okončinah telesa.
Kaj je periferna arterijska bolezen (PAB)?
Periferna arterijska bolezen je posledica zožitve žile odvodnice (arterije) v spodnjih okončinah telesa.
Posledično je ovirana oskrba s kisikom in hranilnimi snovmi, ki privede do stiskajoče bolečine v mečih ali
stegnih. Ta se pojavi med hojo in med počitkom preneha. Bolniki v začetni fazi ne čutijo nobenih težav,
dokler žila ni zožena okoli 70%. Ko bolezen napreduje utstavi pretok krvi, kar lahko privede do srčnega
infarkta ali možganske kapi.
Kaj nam pove opravljena preiskava?
Z meritvijo gleženjskega indeksa lahko poleg napredovalih oblik odkrijemo tudi predklinične oblike ateroskleroze in s tem odkrijemo osebe, ki so ogrožene, a same tega še ne vedo.
Gleženjski indeks je tudi neodvisni napovedni dejavnik srčno-žilne ogroženosti. Lahko rečemo, da vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %. Dokazano je, da bolniki s periferno arterijsko boleznijo pogosteje umirajo zaradi srčnega infarkta in/ali možganske kapi kot zaradi gangrene okončine.
Komu priporočamo preventivni pregled?
- osebam nad 40 let
- osebam s preveliko telesno težo, holesterolom, povišanim krvnim tlakom
- sladkornim in ledvičnim bolnikom
- osebam, ki imajo v družini bolezni srca in ožilja
- osebam, ki imajo občutek mraza ali bolečine v nogah
- dolgoletnim kadilcem (tudi tistim, ki so prenehali s kajenjem)
- osebam, ki imajo slab spanec, glavobole, hitro utrujenost, zadihanost